Ampak še vedno je čudno da smo izgubili Koroško. Takrat, po prvi vojski je bilo večinsko prebivalstvo vendar Slovensko. Pa tudi Koroška je pravzaprav naša zibelka, tam se je vse začelo za nas, tam smo bili svobodni (Karantanija je imela sedež na Koroškem, zavzemala je celo Koroško in še več). Maister je tako kot je zrihtal Štajersko hotel zrihtati še Koroško in bi tudi jo, če ga ne bi ustavili politiki iz Ljubljane. Sramota. Sledil je poraz, Slovencem na Avstrijskem-Koroškem pa se niso zgodila ravno obljubljena nebesa. Avstrijci so jih kasneje vrgli na kar nekaj političnih fint, poznanih kot diskriminacija, zatiranje, preimenovanje, prisilno ponemčevanje,… S še majhno pomočjo nacizma se je število naših Koroščev kar močno znižalo in so postali ena navadna manjšina. Nekateri še vedno vztrajajo pri Slovenstvu, nekateri se imajo za Avstrijce, nekateri pa za nekaj čisto tretjega (npr.: Vindišarji,…). To ni ravno zgled demokracije, an?

Te stvari so se seveda še vedno dogajale v tem stoletju. Dvojezične table so se zbijale, pa ne potiho (preganjane dvojezičnosti tam kjer bi morala biti je namreč kaznivo), ampak so sovražniki Slovencev tam to počeli kar sredi dneva iz zelo na glas. Pri teh dogodkih je sodeloval celo sam deželni glavar. Obletnica plebiscita je seveda glavni deželni praznik. Če bi bil svet pravičen bi to moral biti naš praznik, ampak pač ni. Celovec je naš!

To nas privede še do nedavnih dogodkov. Po včerajšnji proslavi se je Koroški deželni glavar Jorg Haider peljal domov in se v prometni nesrečei smrtno ponesrečil. Bog mu daj večni mir in pokoj. Celo politično kariero je bil velik nacionalist, skoraj nacist, preganjal je Slovence, nas zatiral, poniževal, zanikal naš obstoj na Koroškem (tu je imel rahle probleme s Karantanijo), sedaj pa je umrl v prometni nesreči. Privoščim mu sicer ne, a pogrešal ga niti ne bom. Kaj bo na Koroškem sledilo zdaj je zanimivo vprašanje. Mogoče bo bolje (optimist), ali pa bodo krivdo zvalili še na kakega Slovenca in še bolj zatirali. Načelo: “Udri po siromaku.” Mogoče bo prišel še kakšen hujši kot je bil Haider. Saj če bi bili mi Avstrijci bi mogoče tudi marali Jorga in njegovo politiko-nekakšen Avstrijski Jelinčič (no, mogoče še hujši). Kakorkoli, sedaj ga ni več.

Nova himna Slovenkse nogometne reprezentance: “Dviga Slovenija zastave”. Mnenja o njej so deljena, meni je relativno všeč. Zanimivo bo kdaj slišati refren na stadionu, mislim da bi zadeva kar dobro zvenela. Seveda zadeva ni ravno “Slovenija gre naprej”, je pa čisto dobra himna (pa še delno paše k objavi). Čim več uspehov naši reprezentanci.

Lp, Veter

Sam zaenkrat nisem o Rebedeldu napisal še nič, dovolj je bilo napisanega že drugod. Ponorele mlajše najstnice, mogoče še kakšni malo bolj čudno nagnjeni najstniki ter seveda kopica otrok ki ne vejo čisto točno zakaj se gre. Trije razprodani koncerti, veliko napisanega, še več ponorčevanega. Dobro, bil sem tiho ampak ko je pa dovolj je pa dovolj.

Časopisna hiša Delo razpisuje natečaj za novo slovensko glasbeno skupino imenovano Uporniki, ki bi seveda bili naša verzija RBD-ja. Ko sem slišal za to sem skoraj naredil crkot od smeha. Osebno sem imel Delo za relativno resen časopis, ampak ko sem videl oglas na letaku v stilu: prijavi se, doživi preobrazbo (preobrazbo? ), zmagaj in postani zvezda, se mi je mnenje rahlo podrlo.

Predstavljajmo si mladostnika moškega spola starega od 12 do 20 let ki se prijavi na takšno zadevo doživi preobrazbo, zmaga in postane zvezda osemletnic (pa še to najbrž ne, dvomim da bo ta manija zdržala še tako dolgo). Meni osebno se zdi smešen in vreden zafrkancije. Mogoče res živi svoje sanje (je upornik s kakšnimi blond lasmi in roza srajčkami), ampak s tem da idealen povod drugim za zabavo. Le zakaj bi se norčeval iz najstnikov ki protestirajo proti razpadu RBD, če se lahko norčuješ iz najstnikov ki dejansko oponašajo RBD. Jaz si že kar predstavljam prvi hit singl:”Jaz sem upornik!” (Jo soj rebelde) Zadeva je smešna že sedaj, kaj šele bo.

Opravičujem se če sem kakemu bodočemu zvezdniku-uporniku rahlo sesul sanje ali ga užalil. Saj ni nič narobe s tem. Pravzaprav sem imel že sam imel rahle pomisleke da bi se prijavil, ampak sem pomislil da bi me kdo še vzel zares. Ampak tudi če mislite resno, ni problema. Veliko sreče na tekmovanju in veliko Uporniških uspehov.

Click here to view the embedded video.
(ne, ne bom dal Rebedeldarjev na svoj blog, tako nizko še nisem)

Povezava na spletno stran če je koga slučajno zamikala prijava.

Lp, “Upornik” Veter

Kolosej bo začel z rahlo prednostjo (prej se bo odprl) in resnično me zanima kako so ga kaj na novo porihtali. Baje bo sedaj celo več kot le ena dvorana. Planet Tuš bo vsekakor imel več kot le eno dvorano, ampak meni osebno se zdi rahlo čudno da greš kar v nakupovalni center, potem pa greš v kino kot da bi šel v trgovino s čevlji… mogoče rahlo drugačen občutek. Vsekakor najbrž nobeden ne bo popustil in se bosta kinocentra vseskozi borila za gledalce.

Sedaj pa dobra stran… Najbrž bo vsak od centrov predvajal vse glavne uspešnice, kakšni manj blockbusterski filmi pa bodo najbrž na razpolago nekateri v enem, nekateri pa v drugem kinu (nekateri distributerji naprimer ne marajo Koloseja,…)-v Kranju bo priložnost videti vse filme! To pomeni veliko izbire… posledično pa tudi veliko užitka. Najboljša varianta v tem primeru bi seveda bila da imata oba kinocentra dovolj obiska da lahko obstaneta, seveda je najslabša da oba propadeta, ampak to je res pesimistično gledanje.

Vprašanje je tudi, če je v Kranju dovolj prostora za dva kinocentra, saj smo Gorenjci pregovorno znani po škrtosti (piratizacija na vrhuncu). Če se je komaj obdržal en kino, kako se bosta sedaj dva? Konec koncev se nam obeta zanimiv obračun dveh kinoponudnikov ki v Sloveniji pravzaprav držita monopol. Profitiramo lahko samo gledalci.

Lp, Veter

Najprej so s svojimi filmi o superherojih udarili pri DC Comics s filmi o Supermanu in Batmanu, kmalu pa so sledili še drugi. Zadeva se je potem rahlo sfižila, nov veliki boom takšnih filmov pa smo dočakali v tem desetletju. Na veliko so udarili superheroji stripovske hiše Marvel. Najprej X-men, nato leta 2004 še Spider-man (kot največji gonilni sili sistema). In obe franšizi sta se izkazali za zelo uspešni ter dobili še vsaka po dve nadeljevanji. Svoje filme imajo tako še Daredevil, Fantastični štirje (dva filma), Hulk (dva filma, sicer nepovezana, ampak dva), Ironman, Hellboy (dva filma)… DC-jevci so spet začeli malo oživljati svoje stare franšize-novi Superman, dva nova Batmana,… Po stripih so nastali še filmi kot je Mesto greha (Sin City), 300,… Nastali so tudi še kakšni filmi o superherojih brez stripovske podlage-ala Hancock. V končni fazi je to res veliko filmov.

Pa ti filmi niti niso slabi. Meni osebno so večinoma kar zelo gledljivi. Zadnje čase so sicer res že zelo klišejski, ampak med njimi ni malo zelo dobrih filmov (zelo lep primer je Temni vitez) Seveda obstajajo tudi totalne izjeme tipa Catwoman ki ostajajo sinonim za slabe filme ter čisti klišejci tipa Ironman (kjer je dober le R. Downey Jr.) in tanovi Hulk. Vse bolj tu postaja bistvo pretepanje raznih pošastkov in vse manj zgodba, kar je meni vse manj všeč. Res ne vem kaj je bilo narobe s starim Hulkom, saj je proti novemu 1A film. Hulk je nasploh zgodba zase.

Tipičen prvi film o superheroju: Nek tipček dobi neko moč ali kaj podobnega ter se jo nauči uporabljati za dobro. Opazijo ga mediji, lovi ga policija, on skriva svojo identiteto. Po istem postopku kot je moč dobil glavni junak jo dobi še nekdo drug ter z njo želi nadvladati nečemu. Fanta se spopadeta, po težkem boju zmaga good guy, bad guy po možnosti umre. Na tak način so narejeni mnogi (prvi Spider-man, drugi Hulk, Ironman,…).

Na to temo bi se lahko še bolj razpisal a se mi trenutno ne da, niti vas toliko najbrž ne zanima. Če vas, pa povejte… jaz takšne sorte filme ponavadi kar pogledam. SIcer so mi filmi o glasbenikih na splošno bolj všeč, ampak tudi superherojćiči imajo dobre zgodbe. Saj, bistvo je zgodba an?

Lp, Veter

In tako je bilo. Kralja se na večerji nista veliko pogovarjala in njuni deželi sta rasli v moči in ugledu, dokler se ni obema zazdelo da sta dovolj močna da lahko premagata drugega. Deželi sta se spopadli ter v spopadih izgubili vso poprej pridobljeno moč. V konflikt se je vmešala tretja kraljevina in zavzela obe. Tretji kralj si je pridobil veliko premoženja ter živel srečno do konca svojih dni.

Ključno vprašanje: Zakaj sta prva dva kralja sploh imela večerjo?

Lp, Veter

Okej, recimo da si zelo nežna dušica ki jo življenje zelo zatolče, imaš dovolj denarja in prijatelje na pravih mestih. Recimo da gre tak človek v droge (seveda je še možnost samomora, ampak tudi ni priporočljiva). Za katero drogo bi se odločil?
Trava? Ne, to kadi že vsa mularija v ameriških filmih. Heroin? A ste zmešani, a sploh veste koliko je to dela za eno dozo. Zadevo moraš stalit, dati v iglo, nato pa šele v žilo. Kje naj dobim ogenj, žlico in čisto iglo? Čeprav sem čisto na dnu in želim droge še vedno nočem dobiti kakšne debilne bolezni. LSD? Človeku v depresiji bi dal LSD? Da ima “bad trip” a kaj? Kot da ni že zdaj dovolj hudo. Potem pa ostaneta samo še kokain in ekstazi. Kaj boš? Kokain? Tu si lahko vendar resno poškudujem sluznico… No, potem pa tabletke. Tabletke? To je zih čisto umetno in nezdravo. Ne bom jaz tega. In potem ne vzame droge. Po takšnem pogovoru ga diler enkrat pošteno sune v rit in mu izbije črne misli z glave. Primer rešen.

Potem je tu še verzija da drogo vzameš zato da bi bil še bolj srečen kot si, da se izpustiš iz kontrole. Za moje pojme si potemtakem ali psihično zelo šibek ali pa si en star hipi iz šestdesetih. To so pa itak sami čudaki, razen Morrisona-ta je bil skoraj genij. Nekateri glasbeniki se za droge odločajo tudi da boljše ustvarjajo… sicer kdaj deluje, večinoma pa sledi propad.

Še ena na žalost malo bolj resnična zgodba, dokaz človeške neumnosti (zakaj neumnosti? glejte zgornji odstavek…)-iz oddaje Svet na A-ju (sicer imajo ponavadi trapaste prispevke, ampak ta je relativno ql). Vprašanje ki se poraja je tudi kje tisti klošarji iz Kranjske avtobusne postaje sploh dobijo denar za zadeve kot je heroin?

Drugače so pa droge itak za softiče.

Lp, Veter

Ko v Sloveniji nekdo izreče besedo strip bo večina ljudi najbrž takoj pomislila na Miki Miško in podobne zadeve, nekaj manj na superheroje, še manj pa na kakšne druge oblike stripa. Pri večini bržda velja predsodek da so stripi le za otroke od kakega petega pa do kakega dvanajstega leta. Narobe. Strip je čisto svoja veja umetnosti, ki lahko prav tako kot knjiga zavzame resne tematike in orenk zgodbe, kakršnekoli.

Strip scena pri nas vsekakor obstaja. Sicer ni ravno poznana (prav veliko ne vem povedati niti jaz), je pa. Najbolje poznani naši stripi so zagotovo Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika izpod rok Mikija Mustra, so pa tudi še drugi (Meksikanarji, zadnje čase je “in” Sokol in golobica,…). Za mlajše otroke pri nas izhaja Miki Miška, za bolj odraslo publiko pa obstajajo revije kot je naprimer Strip bumerang, katerega kar nekaj izvodov imamo tudi doma. Svoje čase se je neka ekipa trudila k nam pripeljati tudi Spider-mana in X-mene, a jim na žalost ni čisto steklo. No, vsaj pri nas jih v trgovini ne prodajajo več. Še dalj nazaj je svoje čase izhajal izredno dober slovenski prevod Alana Forda, ta je številčno sicer prilezel dlje od superherojev, a je na žalost prav tako usahnil. Tako bi lahko rekli tudi za razne Komandante Marke, Velike Bleke, Zagorje in podobno. Lahko pa jih seveda dobite v hrvaščini/srbohrvaščini/… V časih še pred mano pa se je slovenska scena itak stikala z YU sceno, bile pa so revije ala Zvitorepčev zabavnik in podobno.

Dandanes ko je svet majhen seveda tudi ni problem dobiti kakšnih stripov iz tujine oz. v tujem jeziku, če se vam da. Med določenimi krogi pa so izredno popularne seveda tudi mange (hentai? ).

Ko sem bil še rahlo mlajši sem se v tej panogi preizkušal tudi sam. V prvih razredih je šlo predvsem za kake kratke zgodbice ki se jih dandanes težko razume (iz vrtca izhaja primerek kjer so le neke risbice nekih ninđ,  besedilo pa je omejeno na “ha” in “aua”), sčasoma pa je šlo bolje. Nastajale so prave serije mini stripov (max. 90 delov). Kasneje sem striparil le po navdihu s televizije in nisem bil ravno originalen, nazadnje pa sem se spet domislil kake svoje branže ter narisal nekaj že malo bolj orenk izdelkov. Takih, da so čisto zares vredni imena strip. Zadnja leta pa manjka volje in časa.

Tako da… nova rubrika je uradno odprta, pričakujte kakšne navezave na filme, mene,… Če bom dovolj neumen mogoče kdaj objavim še kakšen lasten izdelek iz zgodnje ali kasnejše dobe. Pustimo se presenetiti…

Lp, Veter

Ok, saj se z igranjem na kitaro ukvarjam že kar nekaj časa, ampak kakšen Slash ali Clapton nisem. Ugotovil sem tudi že da kaj takšnega tudi nikoli ne bom. Torej mi razne zakomplicirane zadeve odpadejo. Najlažje je še tolči kake akorde in pa vmes zaigrati kak dober riff, kako kratko preprosto solažo. Če še vzamemo v vednost še da tudi moj glas ni nič posebnega-fušam ravno ne, kak slavček pa tudi nisem, mi ne preostane prav veliko opcij. Seveda bi še vedno rad igral ključno vlogo, sicer se sliši zelo narcisoidno (in tudi je takšno) ampak sam osebno menima da sem sposoben vodit ansambel. Izpostavil bom zato le glavni dve opciji: kaka podvrsta rocka ali pa narodozabavna glasba. Ker sta mi z glasbenega stališča obe opciji kar blizu (realno gledano prva malo bolj kot druga), bomo tu za merilo vzeli materialistične dobrine. Prodreti na sceno je pri goveji glasbe sicer rahlo lažje, je pa toliko težje res res uspeti in veliko zaslužiti (sliši se materialistično… ampak v srži niti nisem kak materialist da ne bo kdo mislil, glasba mi pomeni veliko). Torej recimo da sem se odločil za rock’n'roll. Zdaj pa k hipotezi.

Nisem idealen pevec, niti idealen kitarist. Opcije ala GNR in Led Zeppelin odpadejo. Pravzaprav se mi zdi da je še najlažje narediti kak punk-rock, heavy metal, ali pa kaj podobnega. Bolj variante ala Joy Division, Niet, Stooges,… zadeve ki so genialne, a relativno preproste. Torej rabim za začetek se zmisliti en dober kitarski riff, ki bo šel v ušesa. Ni treba da je dolg. Še nekaj power akordov in glasbena podlaga je narejena. Napišem kako besedilo, po možnosti v angleščini in s kakšno emo tematiko. Saj to je zdaj mladini po svetu kao všeč. Pojavi se prvi pravi problem. Kje dobiti preostanek ansambla. Pod nujno se rabi še en kitarist ki po možnosti zadevo zna vsaj nekoliko bolje od mene ter nujen je tudi bobnar s smislom za ritem in njegove variacije. Mogoče potem še kakšna kitara, prav kaj več ne bi. Nekako se zbere ekipa, malo se povadi moje po preprostem receptu napisane pesmi, potem pa se malce potišči. Malo se klicari na kake festivale, magari kar na kak MTV,… Najboljše je da jim poveš po resnici-imamo preprosto glasbo ki gre kar v ušesa in besedila ki bodo mladini povšeči in zanimiva (pa še mislili bodo da so globoka in da smo mi geniji). Pove se še da nič proti majhnemu zaslužku in da lep delež potem seveda pade tudi njim (palijo na denar). Seveda je odgovor prej ali slej pozitiven.
Čeprav ne obvladam kitare in nimam popolnega glasu, imam pa vsaj nekaj karizme. Mogoče nisem ravno Mercury ali Morrison, recimo pa da sem blizu. Zadeva nam steče, naredimo kake tri, štiri cedejke in tudi približno toliko svetovnih turnej. Do 25. leta se izživijo glasbene fantazije in ideje, generacija se zamenja, jaz pa imam prihranjen lep kupček denarja. In to je to. Mlad, bogat, slaven in zadovoljen. Če se ta hipoteza uresniči je nakup nove kitare vsekakor smiseln. Seveda ostaja tudi majhna možnost neuspeha, ampak to bomo kar fizikalno zanemarili.

Še druga opcija-narodnozabavni band. Pod obvezno pravzaprav potrebujem le harmonikaša, seveda pa razni fruličarji in drugi inštrumenti ne škodujejo. Kakih pet akordov, tu je malo več na harmonikašu da se spomni kak harmonikaški riff ter besedilo o lepotah narave, ljubezni, domu ali pijači in veselicah. Kje se zmenimo da poceni špilamo na veselicah in tako sproti dobivamo denar, jedačo in pijačo. Tudi ni slaba opcija, sicer ni tako zelo odmevna kot prva, ampak tudi po tej varianti se nakup vsekakor izplača.

Torej zakaj ne? Zakaj še nisem nazaj iz trgovine z novo kitaro? Jah… nevem. Saj ste videli kako so zadeve preproste. Vse je enostavno samo začeti je treba. In prav tu je hakeljc. Kje za vraga naj dobim vsaj še enega ali dva takšna idiota kot sem jaz?
Mogoče bom raje kupil le kako novo struno in uglaševalec za kitaro (jp, kitaro igram že kaikh 9 let, sicer res ne ravno intenzivno, pa še nimam uglaševalca) ter ostal pri občasnem igranju na svojo klasiko.
Eh, mogoče pa ne in me boste že naslednji mesec videli na naslovnici revije RollingStone…

Lp, Veter
P.S.: Malo za šalo, malo zares…

Tako da, ja… Rojstni dan, sedemnajst, vse najboljše in te zadeve. Osebno priznam da ob uradni spremembi moje starosti kakšnih novih supermoči še nisem začutil, ampak te bržda pridejo sčasoma. Danes ne bom preveč kompliciral, samo sebi še čestitam in si zaželim vse najboljše, veliko sreče, veselja, uspehov, ljubezni (deklet), zadovoljstva, zdravja,…

Kot tele v nova vrata gledav kaj mi prinaša prihodnost. To leto življenja je bilo kar dobro, zanimivo, veselo, kdaj tudi ne najboljše sicer, ampak popolno itak ne more biti, v splošnem pa zelo dobro. Naj bo letošnje še boljše.

Lp, Veter

Torej, Bruselj. Dijaki in dijakinje tretjih in četrtih letnikov (ter tri drugošolke), ogled evropskega parlamenta, Bruslja samega, pogledali smo tudi še nekaj preostalih poznanih belgijskih mest (Gent, Brugge),… Sam sem uspel nekaj utrinkov tudi posneti in nastal je spodaj prilepljeni dokumentarček. S filmom ki smo ga posneli na Bavarskem bi ga težje primerjal, saj je bilo tam malo več igranja oz. nastopaštva, tu pa gre predvsem za dokumentarec (seveda so vmes tudi kakšni bolj ali manj neumesni odlomki). Filmi ala Epsko so pa itak čisto druga zgodba. Razlog za razlike z Bavarsko je predvsem pomankanje volje za debilizme. Mogoče naslednjič.

Dokumentarčič je na frišno zmontiran- posnetki pokrajine, slike, prijetna glasba,… Sam osebno ogled seveda priporočam. Če ste že bili v tistih koncih vam bo rahlo obudil kake spomine, če pa še ne vam bo pa zanimiv ker teh stvari še niste videli.

Mimogrede da obeležim… tole je 70. objava in ker je sedemdeset kar zelo lepa številka sem jo napisal in s števnikom in z besedo.

Lp, Veter